Reagovanja

Izvor: Mladina

Srbski novinarji so izrazili svoj protest zaradi nezakonite in pod političnimi pritiski izpeljane odpovedi delovnega razmerja dosedanji dopisnici iz Slovenije Svetlani Vasović Mekina
                                                                 foto: Igor Mekina

V Beogradu so številni novinarji na protestni tiskovni konferenci (http://www.uns.org.rs/sr-Latn-CS/content/mekina/7965/-video.xhtml) v veliki dvorani Društva novinarjev Srbije izrazili svojo podporo odpuščeni dopisnici Politike Svetlani Vasović Mekini. Novo vodstvo časnika Politika, v kateri je od prihoda novega odgovornega urednika Dragana Bujoševića, in predsednice upravnega odbora Sonje Liht (sicer prijateljice srbskega predsednika Borisa Tadića) ter nove direktorice Mire Glišić delo izgubilo 118 zaposlenih, je namreč konec aprila prekinilo delovno pogodbo slovenski dopisnici Politike Svetlani Vasović Mekina z obrazložitvijo, da je postala „tehnološki višek.“

Najprej prepoved objavljanja, nato odpoved

Še pred tem pa je Politika od vseh dopisništev, ki jih ima, ukinila mesto dopisnika Politike iz Ljubljane. Svetlani Vasović Mekina za razliko od mnogih drugih novinarjev, ki so po novi sistematizaciji ostali brez delovnih mest, prav tako ni bilo ponujeno nikakršno drugo delovno mesto v podjetju, čeprav je podjetje istočasno z ukinitvijo nekaterih delovnih mest začelo izdajati več novih publikacij in namesto zaposlenih pričelo objavljati prispevke honorarnih sodelavcev. Iz dokumentacije, ki jo ima novinarka in ki bo predložena tudi sodišču, je prav tako razvidno, da je novi odgovorni urednik časnika Politika po svojem prevzemu funkcije urednikom prepovedal objavo vseh člankov Svetlane Vasović Mekina, kljub temu, da je bila v Politiki stalno zaposlen novinar. Na podoben način so bili tudi nekateri drugi novinarji, predvsem najtesnejši sodelavci bivše odgovorne urednice Ljiljane Smajlović prisiljeni, da pod različnimi pritiski zapustijo časnik. Ti novinarji so o pojavu cenzure in nasilja decembra lani v medijih objavili tudi odprto pismo. Pritiske je tedaj posredno potrdilo tudi vodstvo WAZ-a, ki je (skupaj z državo) solastnik Politike. Nova sistematizacija v podjetju je bila sicer izvedena zaradi ekonomskih razlogov (nemški WAZ v skupnem podjetju odloča o finančnih, predstavniki države pa o kadrovanju urednikov), vendar so bile konkretne odločitve uprave po mnenju sindikatov izpeljane nezakonito, po oceni Društva novinarjev Srbije pa tudi zelo očitno po diktatu politikov.

Dopisnica Politike v Ljubljani je v javnem pismu, ki ga je poslala srbskima novinarskima organizacijama navedla, da je do nezakonite prekinitve delovnega razmerja v njenem primeru prišlo predvsem zaradi pritiskov slovenskega političnega vrha na predstavnike Srbije, svoje odpuščanje pa je opredelila kot enega od dokazov za „čistko neprimernih“ novinarjev Politike zaradi njihovih stališč, izraženih v člankih ter opozoril nadrejenim zaradi njihovega neprofesionalnega dela. „Namesto kritičnega mišljenja in raziskovalnega novinarstva se je v Politiko znova vrnil duh podložništva, korupcije in konformizma,“ je v svojem pismu novinarskim organizacijam zapisala Svetlana Vasović Mekina. Znano je tudi, da je po objavi „washingtonske depeše“ 339 slovenskih diplomatov z javno peticijo obsodilo objavo tega dokumenta predvsem v Politiki. Kmalu zatem je mesto urednika v Dnevniku (po sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani nezakonito) izgubil Igor Mekina, avtor članka o washingtonski depeši v ljubljanskem Dnevniku.

Na protestni tiskovni konferenci v Beogradu so svojo podporo izrazili nekateri najbolj znani srbski novinarji in publicisti. Svoje nestrinjanje zaradi odpuščanji po diktatu politike so izrazili Zaharije Trnavčević, Slavoljub Đukić, Dragoljub Žarković, Aleksandar Mandić, Emir Kusturica, Olivera Kovačević, Boško Mijatović, Jovo Ćuruvija in Slobodan Stojićević. Pismo podpore sta poslala tudi akademik Dobrica Čosić in dolgoletni dopisnik New York Timesa iz Beograda David Binder, Igor Mekina pa je srbskim novinarjem kot dokaz, da slovenski novinarji branijo profesionalne standarde novinarstva pred pritiski politike ne glede na nacionalno pripadnost in druge okoliščine prebral tudi pismo, ki ga je predsednik Društva novinarjev Slovenije Slovenije Grega Repovž objavil na začetku javnih pritiskov na novinarko že februarja leta 2008.

Društvo novinarjev Srbije navaja, da je Svetlana Vasović-Mekina ena od najuglednejših novinark na prostorih nekdanje Jugoslavije. Pred svojim delom za Politiko je delala kot dopisnik beograjskega „Vremena“ in radia B92. V Sloveniji je delala kot urednica mariborske Katedre, kot novinarka Mladine in sodelavka številnih drugih slovenskih in tujih medijev. Leta 2007 je po tajnem glasovanju novinarjev redakcije Politika dobila posebno nagrado politike za najboljšega novinarja. Leta 2008 je dobila nagrado Društva novinarjev Srbije za profesionalne podvige in razvoj novinarstva brez meja, leta 2009 pa posebno priznanje srbskih manjšinskih organizacij v Sloveniji.

Sodelujoči na protestni tiskovni konferenci su poudarili, da je njena odpustitev „čisto politično dejanje“, ki ga je nesprejemljivo opravičevati z ekonomskimi razlogi. Slobodan Stojićević je dejal, da je njena prekinitev delovnega razmerja „odraz stanja v srbskem novinarstvu“ v katerem je v zadnjem letu izgubilo delo 5000 novinarjev, vendar pa je zaradi številnih okoliščin to poseben primer, „ki ne sme miniti v tišini“ ter da je to odločitev, čeprav je novinarji ne morejo spremeniti „potrebno obsoditi.“ Dragoljub Žarković, glavni in odgovorni urednik tednika „Vreme“, v katerem je Svetlana Vasović Mekina delala 15 let je dejal, da „nepojmljivo, da dober novinar postane tehnološki višek“ in da za odpuščanje nekoga z „brezhibno kariero“ ne morejo biti odločilni ekonomski razlogi. Olivera Kovačević, urednica in voditeljica oddaje „Da morda ne“ na Radio televiziji Srbije se je vprašala, „kdo je naslednja Svetlana“ in „kaj lahko pričakujejo zaposleni v drugih medijih“ če je bila na Politiki „odpuščena najboljša novinarka.“

Aleksandar Mandić je dejal, da sicer ni novinar, vendar se mu zdi „popolnoma neverjetno in infaltivno pojasnilo o odpustitvi“ novinarke. Ko vas redakcija namreč na anonimnem glasovanju izbere za najboljšega novinarja, potem se to „hrani kot zlato“ saj je to verjetno „največje priznanje, ki ga lahko dobite“ zato bi bilo pred odpustitvijo Svetlane Vasović Mekina potrebno „odpustiti na kupe drugih novinarjev, predno bi prišli do nje – oni pa najprej odpustijo Svetano“ kar je „nelogično in ni dobro ne za Politiko in ne za javnost.“ „Druga stvar, ki me žali je to, če drži, kar je bilo rečeno, da je dobila odpoved po pritisku Slovenije. To me še posebej jezi in zaradi tega sem še posebej ponižan. Če bi to zahtevale Amerika in Rusija skupaj, bi se temu morali upreti zaradi dostojanstva države. Ta ženska piše tako, kot piše, je dober novinar in Boris Tadić, ki je pred okoli mesecem dni izjavil, da ni dovolj kritike, ima sedaj priložnost, da zaščiti Svetlano, da zaščiti možnost kritične misli,“ je dejal Aleksandar Mandić.

Vrnitev avtocenzure ?

Emir Kusturica je priznal, da se je doslej izogibal podobnih zborov v Beogradu, da pa je tokrat naredil izjemo, saj je„neopravičljivo to, da se uvajajo načela tistega, čemur se danes reče politična korektnost, to pa je v resnici autocenzura.“ Zaradi te avtocenzura naj bi bilo po oceni Kusturice sedaj potrebno da pristanete na neke modele obnašanja, „ki enostavno pridejo skupaj z demokracijo, demokracija pa je pogojna zadeva tako kot so pogojni vsi drugi sistemi“ in to do tiste mere, do katere se nekdo uspe organizirati v okviru tega sistema. „Politična dimenzija te zgodbe je seveda prisotna, vendar je ne bo mogoče razplesti, zato ker je v bistvu avtocenzorskega karakterja in se izraža v tej čudoviti formi kot ’tehnološki višek’, vendar je „v bistvu iz časov boljševističnega socializma, kjer je bila avtocenzura najvišji domet cenzure,“ je opozoril Emir Kusturica, ki je na protest prišel s snemanja v Atenah.

Jovo Ćuruvija, brat pokojnega novinarja Slavka Ćuruvije, ki je bil ubit leta 1999, je prav tako pohvalil izjemen prispevek Svetlane Vasović Mekina pri nekaterih premikih v slovensko-srbsakih odnosih, predvsem pri podpisu socialnega sporazuma, organizaciji volitev za srbske državljane v Sloveniji, zaščiti otrok, izboljšanju pravic srbske diaspore in podobno, o čemer se je lahko v Sloveniji prepričal osebno. „Trdim, da je to politično dejanje in da je Dragan Bujošević pokleknil. To isto so poskusili narediti tudi Ljiljani Smajlović, vendar niso uspeli. Bil sem priča raznim dogodkom in apeliram na Bujoševića, ki ga poznam še odkar je delal s Slavkom, da reče ne, kajti to je politični napad na novinarja in ta odpoved je rezultat političnega pritiska oblasti ene države, Slovenije in druge države, Srbije. Na žalost so v tem primeru enotni,“ je dejal Jovo Čuruvija.

Ekonomist Boško Mijatović je dejal, da Svetlane ne pozna ter da ima kot ekonomist razumevanje za težave delodajalcev, da mu pa kot „ekonomistu ne gre v glavo, da se odpuščajo najboljši novinarji, saj je odpustiti najboljšega novinarja z ekonomskega stališča avtogol.“ „Če odpustite nekaj najboljših, takoj izgubite 50 odstotkov naklade, kaj boste pa potem?! Pojasnilo, da je odpoved Mekine posledica ukinjanja dopisništva je prav tako nesmiselno, saj je bilo mogoče ukiniti dopisništvo iz teh ali drugih razlogov, da pa ona ne dobi odpovedi. Lahko bi ostala zaposlena v Politiki...Očitno gre za politične razloge in o razlogih, dejal bi, visoke politike. Ne verjamem, da bi kdorkoli v redakciji Politike ali v njegovem menedžmentu lahko sam prišel na misel, da odpusti enega od najboljših novinarjev. Mislim da je ta posameznik, ali Bujošević ali kdo drug moral biti pod strahovitim pritiskom visokih političnih faktorjev iz naše države, ki pa so bili znova pod pritiskom zunanjih faktorjev, kjer slovenski pritisk po moje ni bil dovolj, da bi vplival na domačo politiko, da bi nato ta prenesla vpliv na hišo Politika. Gre za ameriški pritisk, ki je privedel do tega, ki je ustvaril verigo pritiskov navzdol, žrtev pa je bil en novinar. Če je oblast popustila na tako majhni zadevi, kako se bo borila in ščitila nacionalne interese glede večjih zadev ?“ se je vprašal Boško Mijatović.

Dolgoletni urednik, znani novinar Politike ter publicist Slavoljub Đukić je dejal, da je moral tudi sam pod „težkimi okoliščinami“ zapustiti Politiko leta 1987, da pa so mu tisti, ki so to dosegli, s tem naredili „največjo mogočo uslugo“ da se jim zato „zahvaljuje“ in da bi se to lahko „zgodilo tudi kolegici Mekini.“ Priznal je tudi, da ne verjame, da je glede tega, kar se je zgodilo mogoče karkoli spremeniti, da je to „čista iluzija“, da pa je kljub temu prišel „iz solidarnosti, iz protesta zaradi ene resnične krivice, ene svinjarije.“ Navedel je, da ga mnogi kolegi sprašujejo, zakaj se Svetlana v Politiki ne pojavlja več, na osnovi svojih izkušenj v Politiki in beograjskem tisku pa je ocenil, „da v zadnjih nekaj letih ni bilo bolj branega novinarja od kolegice Mekine.“ „Da se neka hiša v položaju, ko je tisk v zelo težkem položaju odreče takšnemu novinarju je izven pameti, jaz za to nimam pojasnila. V novinarstvu sem 67 let in sem se nečesa naučil – da ne obstaja bolj enostaven poklic za hitro učenje, kot je novinarstvo. Veliko bolj zapleteno je biti ključavničar ali električar kot novinar in ko to rečem, mislim na osnove novinarstva, osnove pa so informacija in vest. Tisti, ki se uspejo dvigniti nad to pa vstopijo v drug krog novinarstva, ki vpliva na javno mnenje in ima svojo bralno publiko. To mesto je imela Mekina.“

Milan Karlaš, bivši zaposleni v Politiki je na kocu poudaril, da je bilo v skupini 18 nedavno odpuščenih delavcev Politike šest novinarjev ter da „ni poterebno biti pravnik, pogledati obrazložive, ki jih praktično ni in videti, da so to nezakonite odpovedi,“ ter da je na protestu potrebno podčrtati nezakonitost tega dejanja. Kajti če se „bo nadaljevalo z nezakonitimi odpustitvami, potem bomo doživeli to, da bodo medijski delavci kakor v klavnici in jih ne bomo mogli ubraniti z nobenim argumentom.“ Svetlana Vasović Mekina se je vsem udeležencem zahvalila za podporo, novinarjem in predstavnikom sindikatov, ki so zadnji val odpuščanja v Politiki prav tako ocenili kot nezakonit pa je predala karikature Zorana Smiljanića, na katerih je nazorno predstavljeno zadnje dogajanje v Politiki.